Najnovejša dognanja na področju sterilizacije in kastracije psov

"Julija 2020 je bila objavljenja nova študija veterinarske fakultete univerze v Davisu, ZDA, katera je 15 let spremljala razvoj različnih obolenj pod vplivom sterilizacije in kastracije psov za 35 pasem. Do sedaj so bile študije opravljene le na zlatih prinašalcih, labradorcih in nemških ovčarjih, nova študija pa obsega večje število psov in seveda tudi pasem."

Sterilizacija in kastracija psov v prvem letu je postala rutina tako v ZDA kot v Evropi, ampak nova dognanja pri nekaterih pasmah kažejo na povezavo sterilzacije/kastracije na povečan razvoj sklepnih obolenj in nekaterih tumorjev. Sklepna obolenja obsegajo kolčno displazijo, pretrgane križne kolenske vezi in komolčno displazijo. Pri tumorjih je govora o limfomu, mastocitomu, hemangiosarkomu in osteosarkomu. Prejšnja študija je pokazala, da je sterilizacija/kastracija pred letom dni starosti pri zlatih prinašalcih, labradorcih in nemških ovčarjih v primerjavi z intaktnimi živalmi možnost za sklepna obolenja povečala za 2 do 4 krat, sploh pri psih, kjer je bil poseg opravljen pred šestim mesecem starosti. Prav tako se je za 2 do 4 krat povišala možnost za razvoj tumorjev pri prezgodaj steriliziranih samicah zlatega prinašalca. Nova študija je podobna dognanja prenesla na veliko večji nabor pasem, kar veterinarjem in lastnikom olajša odločitev za določitev pravega čas posega.

Prikažimo primer bernskega planšarja – v študijo je bilo vključenih 59 intaktnih samcev, 74 kastriranih samcev, 37 intaktnih samic in 65 steriliziranih samic, skupno 235 predstavnikov pasem. Odstotek intaktnih samcev z vsaj eno prej opisano ortopedsko težavo je bil 4%, intaktnih samic 11%. Kastriranje samcev pred drugim letom starosti je bilo povezano z občutnim dvigom odstotka ortopedskih težav na 23-24% (6 krat več kot pri nekastriranih). Sterilizacija psičk pred 6 mesecem je povečala tveganje za ortopedske težave za 3 krat. Pojavnost enega ali več tumorjev je bila pri intaktni populaciji 9 % za oba spola. Pri kastriranih samcih se ta številka ni spremenila, pri steriliziranih samicah pred 6 mesecem pa se je pojavnost tumorjev povišala za 2 krat.

Glede na rezultate so splošna priporočila študije, da se samce te pasme kastrira po drugem letu starosti, pri samicah pa priporočajo, da se lastniki odločijo za primerno starost s svojim veterinarjem (vendar vsekakor ne prehitro).

Najpomembnejša ugotovitev nove študije je, da obstajajo velike razlike med pasmami – in v nekaterih primerih tudi med spoloma iste pasme – v smislu tveganja pojavnosti ortopedskih težav in pojavnostjo novotvorb. Na primer, pri bostonskem terierju, pri 6

mesecih starih steriliziranih samicah ni bilo povečanega števila pojavnosti novotvorb ali več ortopedskih težav, pri samcih iste pasme pa je kastracija pred letom dni pokazala občutno povišanje tveganja za pojav tumorjev, nasprotno pri kokeršpanijelih, kjer pri samcih ni bilo povišanja tveganja za nobene bolezni, pri samicah steriliziranih pred drugim letom pa se je stopnja za nastanek novotvorb močno povišala. Študija je pri psih manjših pasem splošno ugotovila, da v večini primerov starost, ko je bil poseg opravljen, ni imela vpliva na pojav opazovanih težav, razen pri bostonskih terierjih in shih-tzujih, kjer je s prehitro opravljenim posegom pojavnost novotvorb močno narasla. Za večino večjih pasem pa so ugotovili občutno povišanje ortopedskih težav pri prehitro opravljenem posegu.

Do sedaj je bil glavni vzrok za zgodnjo sterilizacijo samic preprečevanje nastanka nekaterih tumorjev (mastocitom, adenokarcinom), vendar je ta študija ugotovila, da se odstotki pri preučevanih pasmah tudi pri sterilizaciji ob primerni starosti dvignejo le za odstotek, kar ne opraviči prezgodnjega posega glede na pogostost pojavljanja drugih tumorjev in ortopedskih težav, katerih pogostost se ob prehitro opravljenih posegih močno poviša. Študija prav tako omenja, da se lastniki odločajo za zgodnjo kastracijo zaradi preprečevanja agresije pri samcih, vendar takšno obnašanje in vpliv hormonov prepreči tudi kastracija ob primerni starosti.

Za pomoč pri odločitvah za primerno starost ob posegu so avtorji študije pripravili tabelo glede na pasmo in spol psa, vendar pa se vedno o takšnih odločitvah pogovorite z veterinarjem, kateremu zaupate, saj tudi on najbolje pozna vašo žival in njene morebitne zdravstvene težave, ki bi lahko vplivale odločitev  – pri psih težave s prostato, vnetja mod, nadmodka, pri psičkah pojavnost navidezne brejosti, mastitisov, vnetij maternic, cist na jajčnikih in drugo.

Povzeto po: Assisting Decision-Making on Age of Neutering for 35 Breeds of Dogs: Associated Joint Disorders, Cancers, and Urinary Incontinence, Front. Vet. Sci., 07 July 2020

Mima Nabergoj, dr.vet.med.