Cepivo proti kužnim boleznim za mačke vsebuje oslabljen virus mačje kuge, calicivirus in herpesvirus. Cepljenje se priporoča pri vseh mačkah – tudi izključno notranje mačke se lahko okužijo, saj so virusi zelo obstojni in jih lahko človek v stanovanje prinese na oblekah in čevljih. Mačja kuga je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Okužba je zelo nalezljiva. Zdravilo ne obstaja, živalim pomagamo s podporno terapijo. Okužba s calicivirusom se ponavadi kaže kot vnetje oči, zgornjih dihal ali ustne votline. Bolezen po navadi mine sama, pogosto pa pusti trajne posledice kroničnega vnetja ustne votline. Herpesvirus povzroča mačji rinotraheitis, za katerega so značilni znaki vnetja zgodnjih dihalnih poti in oči. Prvo cepljenje se priporoča v 8. tednu starosti, zadnjo dozo mora mladič prejeti v 14. do 16. tednu starosti. Starejše mačke cepimo dvakrat v razmaku enega meseca. Vse mačke revakciniramo čez eno leto, nato cepljenje obnavljamo na tri leta.

Poleg kužnih bolezni, mačke cepimo tudi proti mačji levkozi. Mačja levkoza je kronična bolezen, ki jo povzroča virus mačje levkoze (FeLV). Povzroča padec odpornosti, anemijo ali nastanek rakavih tvorb, zdravila ni. Okužene mačke imajo občutno krajšo življenjsko dobo, po diagnozi po navadi živijo še nekaj mesecev do par let. Cepljenje proti mačji levkozi (FeLv) se priporoča pri mačkah, ki imajo izhod ven ali živijo z okuženo mačko, saj se virus prenaša le z ugrizom ali spolnim kontaktom z okuženo živaljo.

Pse poleg obveznega cepljenja proti steklini cepimo tudi proti kužnim boleznim. Kombinirano cepivo proti kužnim boleznim vsebuje oslabljene viruse pasje kuge, parvoviroze, kužnega hepatitisa, kužnega kašlja in mrtva seva bakterije Leptospira. Pasja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene celoten organizem. Značilni znaki bolezni so povišana telesna temperatura, depresija, neješčnost, izcedek iz oči in smrčka, kašelj, bruhanje in driska. Čez nekaj dni se lahko pojavijo še živčni znaki, kot so krči, paraliza in napadi histerije. Zdravila ni, terapija je simptomatska. Ali bo pes bolezen prebolel je odvisno od tipa virusa in imunskega statusa psa. Parvoviroza je akutna virusna bolezen psov, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Okužba je zelo nalezljiva. Zdravila ni, terapija je podporna. Kužni hepatitis je virusna bolezen psov, ki ga povzroča pasji adenovirus 1. Virus prizadene jetra, oči, celice krvnih žil in ledvice. Pojavijo se lahko znaki kot so: povišana telesna temperatura, neješčnost, depresija, driska, povečana jetra, bolečine v trebuhu, nabiranje tekočine v trebuhu, krvavitve po koži, povečane bezgavke, vnetje roženice, razjede na roženici, glavkom in redkeje vnetje možganov. Terapija je podporna. Kužni kašelj ali infekciozni traheobronhitis je zelo nalezljiva akutna bolezen dihal pri psih. Povzročajo ga lahko virusi (pasji adenovirus 2, virus parainfluence, pasji respiratorni koronavirus) ali bakterije (Bordetella bronchiseptica). Ostali mikroorganizmi se lahko vključijo kot sekundarni povzročitelji. Značilen je nenaden pojav hudega vlažnega ali suhega kašlja, ki se poslabša ob telesnem naporu, vznemirjenju in pritisku na vrat. Bolezen ponavadi mine sama v 2 tednih, redko se zakomplicira s sekundarno bakterijsko pljučnico. Leptospiroza je bakterijska bolezen sesalcev, ki jo povzroča Leptospira interrogans. Zbolijo lahko tudi ljudje. Prenašajo jo glodalci in druge živali, ki bakterijo izločajo z urinom. Okužba ponavadi poteka oralno ali prek poškodovane kože. Najpogosteje povzroči vnetje jeter, ledvic in spontane krvavitve, lahko tudi neplodnost, spontani splav, vnetje oči, vnetje zgornjih dihal in meningitis. Pes lahko tudi nenadoma pogine preden se pojavijo znaki bolezni. Bolezen zdravimo z ustreznimi antibiotiki.

Ker so najbolj občutljivi prav mladiči, je priporočljivo prvo cepljenje opraviti že v zgodnjem obdobju. Če psica (mama) ni bila cepljena, se mladičke prvič vakcinira, ko so stari šest tednov. Tista legla, kjer je bila psica redno cepljena, pa prvič cepimo pri osmih tednih, saj so v prvih dveh mesecih življenja zaščiteni z materinimi protitelesi, ki so jih dobili z mlekom. Vakcinacijo se ponovi še enkrat ali dvakrat v razmaku treh do štirih tednov, nato vakcinacijo ponavljamo letno.